Starim sortam sadnih dreves dali novo priložnost

Ob ograji vrtca Ivana Glinška v Mariboru (Kosarjeva 41) smo konec novembra v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Maribor zasadili 5 visokodebelnih starih sort jablan. Dogodek smo izvedli v okviru projekta ForestWell, ki temelji na prepletanju velnesa, turizma in kulinarike z gozdom. Zasadili smo londonski peping, beličnik, jonatan, koksovo oranžno reneto in štajerski mošancelj, ki so bili za ta namen vzgojeni v drevesnici Dolinšek iz Kamnice.

Projekt v širšem smislu zasleduje cilje spoznavanja rastlin v okviru predšolske pedagogike, kjer se otroci aktivno učijo z neposrednim stikom in spremljanjem rasti rastlin. Izkustveni cilj ima za osnovo ‘Kurikulum za vrtce’, v katerem ima pomembno mesto tudi otrokovo spoznavanje, odkrivanje, pridobivanje izkušenj z naravnimi pojavi in naravo na splošno. Otroci prihajajo v stik z rastlinami v različnih okoljih. Eno od teh je tudi igrišče vrtca, ki se uporablja kot igralna in učna površina.
V okviru projekta bodo sodelujočim s strani VSGT Maribor posredovani recepti, ki vključujejo uporabo plodov jablan.

Sadjarstvo je v preteklosti predstavljajo pomembno dopolnilno dejavnost kmetij v Avstro-Ogrskem cesarstvu. 
Travniški sadovnjaki z žlahtnimi jablanami so se začeli uveljavljati v 17. stoletju s saditvijo visokodebelnih starih sort jablan. Med njimi so splošno znane: bobovec, carjevič, krivopecelj, mošancelj, beličnik, jonatan, zlata parmena, idr. Pogosto so bili del zasaditve na težko dostopnih terenih kmetij, mejoči na gozdove. Ti sadovnjaki tvorijo pomemben življenjski prostor različnim rastlinskim in živalskim vrstam ter tako omogočajo biotsko raznovrstnost. Pri opraševanju sadnega drevja ob slovenski kranjski čebeli sodelujejo tudi drugi opraševalci kot so čmrlji, muhe, hrošči in metulji.
Skozi zgodovino je tradicionalno kmečko sadjarstvo postopoma nadomestilo intenzivno sadjarstvo, s sajenjem gostih nasadov novih nizkodebelnih sort.
Stare sorte jablan ponovno dobivajo primat pri potrošnikih, ki na novo spoznavajo kvalitete sadežev, uporabnih v kulinariki.

V projektu so sodelovali: Hortikulturno društvo Maribor, Vrtec Ivana Glinška Maribor, Svet za javno zdravje in okolje MO Maribor, Zavod za gozdove RS, OE Maribor, Sadjarstvo in drevesnica Dolinšek, Kamnica – Maribor ter VSGT Maribor.