V marcu smo se podali na Pot po užitnih drevesih Maribora, kot del projekta ForestWell, kjer je bilo predstavljenih 10 drevesnih vrst, ki jih lahko najdemo v širšem centru mesta in katerih deli ali plodovi so uporabni tudi v kulinariki. V sodelovanju z Borutom Ambrožičem in Hortikulturnim društvom Maribor vam danes podrobneje predstavljamo povešavo vrbo, osnovne karakteristike in možnost njene uporabe v kulinariki.
POVEŠAVA VRBA (Salix x sepulcralis ‘Chrysocoma’, križanec)
Med Starim mostom in novo brvjo na Lentu v Mariboru raste povešava vrba z značilnimi zelenimi, suličastimi listi in tankimi povešavimi vejami, ki spada med listavce in jo pogosto najdemo ob vodah. Poznanih je okoli 400 različnih vrst vrb, najbolj pogoste v Sloveniji so vrba žalujka, bela vrba, Iva, krhka vrba in rdeča vrba. Značilnost te drevesne vrste je hitra rast in uporabnost v medicinske namene (pripravke iz vrbovega lubja je že Hipokrat priporočal za zniževanje telesne temperature). Vrbe cvetijo od marca do aprila, njihovi cveti pa so znani kot “mačice”, pojavijo se pred olistanjem in hkrati z njim. V kulinariki lahko uporabimo prav vrbove mačice. Na VSGT smo pripravili recept za piškote iz vrbovih mačic, ki vam ga razkrivamo spodaj:
RECEPT: Piškoti z moko vrbovih mačic
Sestavine za 20-30 piškotov:
Postopek:
Maslo penasto stepemo. Primešamo mu sladkor, sol in vaniljev sladkor in stepamo tako dolgo, da se popolnoma raztopi. Primešamo še razbita jajca in ponovno premešamo. Nato primešamo moko s pecilnim praškom in orehe, brusnice ter čokoladne kapljice. Maso sedaj s pomočjo žlice za sladoled zajemamo in oblikujemo v kolačke, ki jih polagamo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo jih pri temperaturi 170 °C približno 6-8 minut.